V torek, 10. septembra 2025 je potekala seja pristojnega Odbora za delo, družino in socialne zadeve na kateri so obravnavali predlog sprememb pokojninske zakonodaje. Na seji je predsednik SZS Alternativa Zdenko Lorber podal naslednji nagovor:

 

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki vlade,  predstavniki socialnih partnerjev, ostali prisotni,

Dovolite mi, da najprej poudarim nekaj, kar se mi zdi ključno: pokojninska reforma, o kateri danes razpravljamo, je rezultat dolgotrajnih in zahtevnih pogajanj v okviru socialnega dialoga. Socialnega dialoga, ki je rezultiral v konsenzu socialnih partnerjev in vlade. V ta proces smo socialni partnerji vložili ogromno energije, iskali kompromise in s tem pokazali odgovornost do sedanjih in prihodnjih generacij upokojencev. Ko omenjam vložen trud in energijo, imam v mislih celoten pogajalski proces ter usklajevanje rešitev tako znotraj pogajalske skupine, kot znotraj lastnih organizacij, kjer je bilo potrebno stehtati ustreznost posameznih sprememb pokojninskega zakona.  V tej luči zato ne sprejemam nekaterih ocen, da je ta pokojninska reforma prevara oz. da gre le za kozmetične popravke zakona. Pokojninska reforma sloni na usklajenih Izhodiščih Bele knjige iz leta 2017, kjer smo se, navsezadnje tudi o potrebnosti pomika upokojitvene starosti, socialni partnerji odkrito pogovarjali.

Danes ne razpravljamo o idealnem zakonu – ker tak zakon ne obstaja. Razpravljamo o kompromisu, ki v danih okoliščinah najbolj uravnoteženo odgovarja na dve ključni vprašanji: kako zagotoviti dostojne pokojnine in hkrati ohraniti vzdržnost pokojninske blagajne v prihodnjih desetletjih.

Slovenija se, tako kot vsa Evropa, sooča z izrazitimi demografskimi spremembami. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS nas je konec leta 2024 živelo približno 2,11 milijona. Delež starejših od 65 let znaša že več kot 22 odstotkov, medtem ko je delež mlajših od 15 let le okoli 14 odstotkov. Povprečna starost prebivalca Slovenije je dosegla skoraj 45 let. Povprečna življenjska doba se je podaljšala – za moške presega 79 let, za ženske pa 84 let. Rojstev je premalo, saj je skupna rodnost pri približno 1,6 otroka na žensko, kar je občutno pod ravnijo enostavne reprodukcije. Generacije, ki prihajajo na trg dela, so torej manj številčne, generacije upokojencev pa vedno večje.

Če danes ne ukrepamo, bomo čez deset ali petnajst let v situaciji, ko bodo obremenitve za aktivne generacije prevelike, pokojnine pa prenizke. V kolikor se v svojih funkcijah danes obnašamo odgovorno potem si pred temi podatki ne moremo zatiskati oči.

Pokojninski sistem ni nekaj, kar se spreminja vsakih nekaj let – to so ukrepi, ki določajo varnost prihodnjih generacij. Zato je odgovornost še toliko večja. Reforma, ki je pred nami, odgovarja na ta izziv: postopno, z ustrezno dolgim prehodnim obdobjem podaljšuje delovno aktivnost, pomembno je da reforma viša pokojnine, saj bo v prihodnje odmerni odstotek znašal 70%, namesto današnjih 63,50%, ohranja stimulacijo za daljše ostajanje v zaposlitvi, ohranja solidarnostno komponento, ki je za nas izjemno pomembna, in zagotavlja stabilnost, ki je ključna za zaupanje ljudi v sistem.

Reforma nikomur ne jemlje že pridobljenih pravic in ne zmanjšuje pokojnin, temveč ustvarja pogoje, da bodo te pokojnine dolgoročno višje in sploh lahko izplačane. Pomembno je poudariti da reforma ohranja posebno ureditev za tiste, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih, oz. na delovnih mestih, ki jih po določeni starosti ni mogoče ustrezno opravljati.  Gre za poklicno upokojevanje, ki ohranja starostne kriterije upokojevanja, kot veljajo danes. Določeni profili kot so policisti, vojaki, rudarji, strojevodje, gasilci se bodo tudi v prihodnje lahko poklicno upokojevali nekaj let prej, kot zavarovanci po splošnih pogojih starostnega upokojevanja. Upam da se pri pripravi nove Uredbe o kriterijih in merilih poklicnega upokojevanja dogovorimo o rešitvah, ki bodo še pri kakšnem poklicu pripoznale težavnost delovnih pogojev in jih uvrstile na seznam poklicnega upokojevanja. Bo pa se pa v zvezi s tem potrebno v prihodnje dogovoriti o višji prispevni stopnji, ker sedanja višina ne bo odgovarjala na razkorak med podaljšanjem upokojitvene starosti po splošnih pogojih in pogojih poklicnega upokojevanja.

Če strnem. Reformo podiramo zato, ker rešuje demografski izziv na način, ki ne poruši ravnotežja med generacijami. Ker viša pokojnine, Ker zagotavlja vzdržnost pokojninske blagajne. Ker ohranja solidarnost in pravičnost. Ker ohranja upokojitvene pogoje za posebne režime za težja delovna mesta. Ker zagotavlja stabilnost sistema in zaupanje ljudi. Ker prinaša konkretne izboljšave za trenutne upokojence, vdove, invalide in druge ranljive skupine. In ker je rezultat dialoga in kompromisa, ki ga je nujno  spoštovati.

Če danes ne naredimo tega koraka, bodo prihodnje generacije od nas upravičeno zahtevale pojasnila – zakaj smo raje popuščali pred pritiskom populizma, kot pa da bi sprejeli odgovorne odločitve.

Spoštovani poslanke in poslanci.

Predlagam da zakon, kot vam je bil posredovan, vključno z amandmajem, ki spreminja prehodno obdobje prihodnjega usklajevanja pokojnin, danes podprete.

Hvala lepa.