Slovenska zveza sindikatov – Alternativa, ki združuje zaposlene v železniškem, luškem in cestnem prometu, je Ekonomsko soicalnemu svetu posredovala pripombe, ki se prioritetno osredotočajo na področje povezano s problematiko prometne dejavnosti.
Glede na pomemben vpliv predlaganih izhodišč rebalansa proračuna na prometni sektor in v zvezi s tem na socialno varnost zaposlenih v tej dejavnosti, smo ESS pozvali, da se obravnave izhodišč v delu, ki se nanaša na prometni sektor, udeleži tudi minister za infrastrukturo in prostor.
Pripombe glede na posamezen ukrep oz. referenco:
Ukrep/referenca 96
Ukrep predvideva, da se bo s pomočjo enotnega pristopa k spodbudam za uporabo javnega potniškega prometa v naslednjem letu privarčevalo tri milijone eur.
Ker se iz zapisanega ne da razbrati na kakšen način bo država omejila sredstva za to področje in kakšne posledice bo to povzročilo izvajalcem javnega potniškega prometa, je potrebno navedeno postavko dodatno pojasniti.
Ukrep/referenca 98
Sprememba 5/a člena Zakona o družbi Slovenske železnice na način, da se poplačilo obveznosti do Slovenskih železnic pomakne v leto 2014, lahko povzroči nepopravljive posledice za poslovanje družbe Slovenske železnice d.o.o.
Ko je državni zbor v lanskem letu po nujnem postopku sprejel dopolnitev zakona o družbi Slovenske železnice je s tem na zakonodajni ravni potrdil ugotovitve zunanje revizorske družbe KPMB in Inštituta za poslovno računovodstvo, da je prišlo v preteklih letih do neupravičenega prelivanja sredstev iz transportnega dela sistema Slovenskih železnic na področje infrastrukture. Na tej podlagi se je vzpostavila terjatev Slovenskih železnic do RS v višini 134,3 mio eur, ki bi se po zakonu morala poplačati med leti 2012 in 2016. V spremnem gradivu k zakonu je bilo mogoče takrat prebrati, da pomeni: »priznavanje terjatev ustrezno in pravično delitveno bilanco in družbi omogoča razvoj in potek v zakonu predvidenih dejavnosti. V nasprotnem primeru je družbi Slovenske železnice, d.o.o. onemogočeno izvajanje določb Zakona o družbi Slovenske železnice.« Navedeno pomeni, da ima priznavanje oz realizacija te terjatve neposreden vpliv na zagotavljanje kapitalske ustreznosti novoustanovljenega holdinga SŽ, oz. posameznih odvisnih družb. Ustanoviti holding in hkrati ne zagotoviti možnosti, da normalno zaživi, lahko resno ogrozi delovanje tega podjetja in posledično vpliva na socialno varnost tam zaposlenih delavcev.
Predlagamo, da se v okviru rebalansa poišče rešitev, ki ne bo imela škodljivih posledic za davkoplačevalce in na poslovanje družbe Slovenske železnice, d.o.o.,
Ukrep/referenca 99
Predlagan ukrep znižanja stroškov dela pri opravljanju obveznih javnih gospodarskih služb, kjer stroški dela Slovenskih železnic predstavljajo pretežni del cene storitev predvideva, da bo proračun v letu 2013 beležil pozitiven javnofinančni učinek v višini 4,3 mio eur na račun nižjih postavk v pogodbah s SŽ, kjer država nastopa kot naročnik obveznih javnih gospodarskih služb.
Ker omenjeno privarčevanje temelji zgolj na nižanju stroškov dela zaposlenih na SŽ je potrebno predlog navedenega ukrepa uskladiti skozi dialog s socialnimi partnerji.
Ukrep/referenca 102
Razveljavitev Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v železniško infrastrukturo je nesprejemljiva, saj onemogoča namensko zbiranje sredstev za posodobitev javne železniške infrastrukture JŽI. Veljavni zakon določa vire za namensko zbiranje sredstev za investicije v JŽI in s tem sledi tendencam krepitve železniškega prometa na računa cestnega, tendencam preusmeritve prevoza tovora s cest na železnico, krepitvi razvoja javnega potniškega prometa in s tem povezani mobilnosti prebivalstva, zniževanju emisij toplogrednih plinov, itd. Dobrih 100 mio. evrov letno, kolikor so zagotavljali sistemski viri iz naslova letnih dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu in pristaniških koncesijskih dajatev lahko pomembno prispeva k posodobitvi JŽI, ki zaradi nerealiziranega nacionalnega programa razvoja železniške infrastrukture v minulih dveh desetletjih beleži resen zaostanek za razvojem cestne infrastrukture. Ob tem se pomembno zmanjšuje investicijski potencial države od katerega je odvisna gospodarska rast in na katerega v veliki meri računa obubožani gradbeni sektor.
Ukrep/referenca 98
Predlagan ukrep, da se javnim uslužbencem namesto javnega prevoza povrne 4% cene bencina za km bo imel med drugim tudi negativne posledice za razvoj javnega potniškega prometa. Javni potniški promet v Sloveniji je v izrazito depriviligiranem položaju. Več kot 85% prevozov se opravi z osebnimi vozili, v zadnjem obdobju je drastično upadel javni cestni potniški promet, ne preveč spodbudne podatke beleži tudi prevoz potnikov po železnici. Predlagan ukrep bo poleg negativnih posledic na spodbujanje mobilnosti prebivalstva negativno vplival predvsem na izvajalce javnega potniškega prometa. Kvečjemu bi bilo smiselno javnim uslužbencem zagotavljati vozovnico za javni prevoz, ne pa finančno povračilo. Cena benzina za kilometer bi bila smiselna samo v primerih, kjer ni možnosti koriščenja javnega prevoza. Interes za javni prevoz bomo v prvi vrsti spodbudili s tem, da bomo prevoz z javnimi sredstvi na vse načine spodbujali, da bomo izboljšali kakovost storitev, zagotavljali pogostejše zveze, dvignili potovalne hitrosti, modernizirali vozni park, integrirali izvajalce javnega prevoza in prilagodili cenovno politiko. Navedeno je v smiselni povezavi z obrazložitvami k ukrepu št. 96 in 102. Ukrep, ki je predlagan, ne gre v tej smeri.