Vladna stran svojih prvotnih predlogov ni pripravljena mehčati
Včerajšnje nadaljevanje pogajanj okrog sprememb pokojninske zakonodaje ni prineslo na vsebinskem delu nobenih sprememb. Pričakovanje, da bo vladna stran omehčala nekatera svoja trda stališča, se je izjalovilo takoj na začetku, ko smo bili obveščeni, da se bo enkrat med sejo Ekonomsko socialnega sveta »oglasil« tudi predsednik vlade Borut Pahor. Prihod premierja je seveda pomenil, da bomo namesto konkretnih pogajanj ponovni soočeni z premierjevim monologom razglabljanj o načinu, kako bo vlada uveljavljala pokojninskih zakon na poti do parlamenta. Pri čemer ji tako imenovani socialni dialog očitno predstavlja časovno oviro njihovemu političnemu cilju; poslati sporen zakon do 1. septembra v parlament.
V duhu vodenja normalnega socialnega dialoga v cilju: dati svoj konstruktiven prispevek k zbliževanju stališč socialnih partnerjev za dosego ustreznega kompromisa, smo na sindikalni strani predstavili noveliran predlog nekaterih upokojitvenih pogojev. V zvezi s tem smo tako predlagali, da bi nekoliko zaostrili upokojitvene pogoje za tisto kategorijo zavarovancev, ki za pridobitev starostne pokojnine ne bodo dosegli ustrezne pokojninske dobe. Predlagali smo, da bi se potrebna minimalna pokojninska doba za zavarovance, ki se lahko upokojujejo pri sedanjih 63 letih moški/61 letih ženske premaknila iz sedanjih 20 na 23 let in da bi se minimalna zavarovalna doba za zavarovance, ki se lahko danes upokojujejo pri starosti 65 let moški oz. 63 let ženske, premaknila iz sedanjih 15 let potrebne zavarovalne doba na 18 let. Prav tako smo – v duhu predlogov, ki naj bolj stimulirajo zavarovance za odložitev odhoda v pokoj – predlagali, da se odmerni odstotek za odmero pokojnine povečuje v odvisnosti od tega, za koliko časa bo posameznik odložil svoj odhod v pokoj.
Zanimivo je, da tovrstni sindikalni predlogi že v startu (kljub temu, da bo podrobnejša analiza teh predlogov šele narejena) naletijo na neodobravanje, saj je minister že v prvi reakciji podal oceno, da je ta predlog marginalen in ni v duhu sledenja ciljev, ki jih ministrstvo postavilo kot ključne pri spremembah pokojninske reforme (vzdržnost pokojninske blagajne, ustavitev padanja višine prejetih pokojnin). Sindikalna stran je tako v obdobju usklajevanj pokojninske zakonodaje že tretjič podala svoje kompromisni predlog (10. maj, 18. junij. in 22. julij), medtem, ko je vladna stran to storila le enkrat (28. maja), pri vseh nadaljnjih pogajanjih pa trdno vztraja na svojih izhodiščih. Ta način vodenja dialoga nujno vodi konflikt in ta se neizbežno napoveduje za letošnjo jesen.
Glede na Pahorjeve besede se tako predvideva sprejem teksta na vladni strani do konca julija in morebitne korekcije v dialogu z nami še v počitniškem mesecu avgustu. Dan D naj bi bil tako 1. september, ko bi pokojninski zakon prišel na parlamentarne klopi.