Po zadnjem predlogu vlade bi se lahko moški upokojil s polno pokojnino pri starosti 60 let in 43. letih pokojninske dobe oz. 58 let in 41. letih pokojninske dobe ženska
Dosedanja razvneta razprava o predlogu nove pokojninske zakonodaje kaže na to, da smo do sprememb, ki vplivajo na naše upokojitvene pogoje dovzetni prav vsi. Morebiti v vsej javni razpravi okrog nove pokojninske zakonodaje pogrešamo le glas mladih, ki bi v resnici morali biti izjemno zainteresirani za primerno ureditev pokojninskega zavarovanja. Kot je očitno pa se je njihova trenutna osredotočenost zgostila le okrog Zakona o malem delu in statusa t.i. študentskega dela znotraj tega zakona.
Sindikati smo na škodljivost rešitev v vladnih izhodiščih za pokojninsko reformo opozarjali že na lanskem množičnem protestnem shodu, ki je bil na Prešernovem trgu organiziran 28. novembra 2009. Po tem shodu je pričela z delom posebna delovna skupina Ekonomsko socialnega sveta (vlada, delodajalci in sindikati), ki je na svojih 11. sestankih obravnavala načelna vprašanja v zvezi z vladnimi izhodišči pokojninske reforme. Treba pa je pri tem povedati, da v vsem tem času vlada ni postregla s predlogom teksta novega zakona, kar je bistveno obremenjevalo delo navedene skupine. Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svelik je predlog zakona predstavil šele 24. marca in hkrati omejil javno razpravo (vključno s dialogom socialnih partnerjev na največ en mesec). Sindikati smo bili nad takšnim ravnanjem vlade oz. ministra za delo ogorčeni, saj sistemskega zakona s 400 in več členi ne gre »prežvečiti« zgolj v enem mesecu. Hkrati pa vladna stran ni kazala nikakršne pripravljenosti da korekcije nesprejemljivih rešitev okrog podaljševanja upokojitvene starosti in pomena dosežene pokojninske dobe 40 let kot pogoja za pridobitev polne pokojnine.
Na podlagi navedenega se nas je pet sindikalnih central: SZS-Alternativa, ZDSS Solidarnost, PERGAM, KS 90, KNSS Neodvisnost, odločilo, da pričnemo s stopnjevanjem pritiska, da se dialog okrog pokojninske reforme intenzivira in da se vlada ogradi od zloglasnega semaforja, ki je narekoval tempo sprejemanja tako občutljive zakonodaje po hitrem postopku. V prostorih SZS Alternativa nas je tako pet sindikalnih central, 6. aprila napovedalo protestne demonstracije, ki smo jih organizirali 13. aprila v dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po dobro obiskanih demonstracijah, ki so bile ob tem še odlično medijsko podprte, nas je v popoldanskih urah sprejel še predsednik vlade. Da je javno opozorilo o neustreznosti rešitev v predlogu zakona in opozorilo, da ne velja hiteti, naletelo na plodna tla, je bilo moč ugotoviti iz pobude predsednika vlade, ki se je na sestanku z nami zavzel za podaljšanje razprave do konca maja, sam pa je predlagal, da bo odslej usklajevanja ključnih interesnih vprašanj vodil kar sam.
Prvi sestanek s premierjem je potekal 3. maja. Vlada je za ta sestanek pripravila nekoliko korigirana stališča v zvezi z nekaterimi rešitvami pokojninske zakonodaje (npr: upokojitev brez malusov ob starosti 60 let in 43. let pokojninske dobe za moške), vendar sindikalno stran to seveda ni zadovoljilo. Z odgovori na nov vladni predlog in z sindikalnimi predlogi možnih rešitev smo premiera seznanili na sestanku 10. Maja. Nakar smo na sestanku s predsednikom vlade, ki je potekal 24. maja prejeli pisno opredelitev do naših predlogov, dodatne materiale povezane s projekcijo vzdržnosti pokojninske blagajne in nekatere predloge sprememb ZPIZ-2 (nov način izračuna pokojninske osnove). Nov sklic te skupine se napoveduje za 8. junija.
Da je nenadejan 14. dnevni odlog usklajevanja pokojninske zakonodaje povezan z referendumom okrog arbitražnega sporazuma seveda ni naključje. Vlada si očitno ne želi dražiti prebivalstva, v občutljivem času referendumske kampanje, še s problematiko, ki ji politično gledano ne prinaša nikakršnih koristi. Zaradi tega je v tej fazi odgovor na vprašanje v naslovu težko odgovoriti. Če so majski sestanki prispevali k temu, da je prišlo do zbliževanja stališč socialnih partnerjev (delodajalci se pri kreiranju predlogov držijo nekoliko zadaj), potem bo junij seveda prelomen v smislu iskanja pripravljenosti za nadaljnji dialog oz. za približevanje stališč socialnih partnerjev. Kar se sindikalne strani, popuščanja na stališču, da je 40 let pokojninske dobe dovolj za odmero polne pokojnine, ne bo. Žogica je torej na strani vlade. Poletje bo vsekakor izjemno pestro.